OBVEZNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE UČENCEV IN ŠTUDENTOV ZA POŠKODBO PRI DELU IN POKLICNO BOLEZEN - povzetek pravnih podlag

1. Pravna podlaga zavarovanja: Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS št. 9/92, 13/93, 9/96, 29/98, 6/99, 99/01, 60/02) določa obvezo zavarovanja, zavezanca za prispevek, obveznost prijave in obveznost plačila prispevka, in pooblastila Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije za izvajanje zavarovanja.

2. Obveznost zavarovanja: V 6. točki 17. člena Zakon določa, da so za poškodbo pri delu in poklicno bolezen zavarovani tudi dijaki in študenti pri opravljanju dela preko pooblaščenih organizacij.

3. Zavezanec za prispevek: V skladu z določbo 49. člena Zakona je zavezanec delodajalec, 57. člen določa da se prispevek plača kot pavšalni znesek in pooblašča skupščino zavoda, da določi višino zneska. Skupščina je določila za osnovo vsako pogodbo o delu, zaradi nejasnosti pa je direkcija zavoda oblikovala tolmačenje, da "ima napotnica študentskega servisa funkcijo pogodbe o delu".

4. Prijava v zavarovanje in plačilo prispevka: "Na kakšen način bo delodajalec plačal prispevek (neposredno nakazilo zavodu) ali preko pooblaščene organizacije v zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ni opredeljeno. Da ne bi prišlo do dvojnega plačevanja prispevka za isto delo, se lahko delodajalec in študentski servis dogovorita, kdo ga bo nakazal Zavodu. Enako velja za prijavo v zavarovanje. Prijavo vloži zavezanec za plačilo prispevka, to je delodajalec, lahko pa po dogovoru z delodajalcem vloži prijavo tudi študentski servis." (Prepis iz gradiva, ki ga je dne 11.09.2002 direkcija Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije poslala kot operativno navodilo svojim enotam in študentskim servisom).

5. Plačevanje prispevka: Plačevanje prispevka urejajo davčni predpisi , Zakon o davčni službi in Zakon o davčnem postopku, nadzor pa izvaja DURS. Glavni urad DURS je v več gradivih, tudi v zadnjem septembra letos ponovil, da je že v svoji okrožnici št. 124-3/96 z dne 27.08.1996 navedel. "da lahko po našem mnenju prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni plačujejo tudi študentske ali mladinske organizacije, ki opravljajo dejavnost posredovanja dela na podlagi pogodbe o koncesiji v skladu s predpisi s področja zaposlovanja, če prevzamejo plačilo tega prispevka".

SKLEP:
Izvajanje prijave in plačila za zavarovanje, ki ga študentski servis opravi za delodajalca po pooblastilu, pogodbi ali na podlagi kakršnega koli drugega dogovora je povsem korektno, ni v nasprotju z zakonskimi določili in je dopustno po mnenju obeh strokovno poklicanih institucijah; Zavoda za zdravstveno zavarovanje in DURS. Vsako pravno mnenje ali tolmačenje, ki ne upošteva njunih stališč je pomanjkljivo, nima uporabne vrednosti, v dejavnost pa vnaša zmedo in nepotrebno dodatno delo.

Menimo, da je izvajanje zavarovanja na podlagi pooblastila delodajalca študentskem servisu skladno s predpisi in najbolj racionalen način, ki zagotavlja zavarovanje vseh študentov, ki delajo pri delodajalcih.

Nekateri študentski servisi množično vsiljujejo podjetjem PRAVNA MNENJA, ki se nanašajo na uresničevanje določil Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Trenutno je aktualno mnenje enega izmed odvetnikov iz Ljubljane in mnenje Davčno - finančnega raziskovalnega inštituta iz Maribora. Oba se predvsem ukvarjata z ocenjevanjem pooblastil s katerimi podjetja prenašajo na servise obveznosti iz zakona.

Mnenj ni naročilo in plačalo nobeno zainteresirano podjetje ali študentski servis, ki uporablja pooblastilo oz. izvaja postopek zavarovanja za delodajalca. Plačniki so konkurenčni servisi, ki si tako poskušajo izboljšati položaj na trgu.

Oboje mnenj je v zaključkih popolnoma nasprotnih stališčem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Davčne uprave RS. To velja zlasti za tolmačenje 49. člena zakona:

DAVČNO - FINANČNI RAZISKOVALNI INŠTITUT: "Zakon ne predpisuje možnosti plačila prenosa prispevka iz zavezanca s kakršnimkoli dejanjem na drugo osebo, niti tega ne omogoča drug predpis. Opozarjamo vas (naročnike. op.prep.), da lahko z izdajo pooblastila spravite neuko podjetje do naknadne naložitve plačila prispevka (z zamudnimi obrestmi), kakor tudi do prekrška zaradi neizpolnitve predpisanih obveznosti".

ODVETNIK BLAŽ ŽIBRET: "sporno je prenesti obveznost plačevanja prispevka na 3. osebo s pooblastilom, saj ima takšna obveznost značaj javne oz. upravne obveznosti, ki je določena z zakonom, takšen prenos na 3. osebo pa ni določen v zakonu oz. zakon ne vsebuje t.i. pooblastilne norme, kar pomeni, da takšna prijava ni izvršena v skladu z zakonom in je tako podano vprašanje ali lahko zavarovanec sploh uveljavi pravice";

ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE RS: "Zakon določa, kdo je zavezanec za prispevek. Na kakšen način bo delodajalec plačal prispevek (neposredno nakazilo zavodu) ali preko POOBLAŠČENE organizacije, v zakonu ni opredeljeno. Da nebi prišlo do dvojnega plačevanja prispevka za isto delo, se lahko delodajalec in študentski servis dogovorita, kdo ga bo nakazal zavodu. Enako velja za prijavo v zavarovanje".

GLAVNI URAD DURS: "Po našem mnenju lahko prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni plačujejo tudi študentske ali mladinske organizacije, ki opravljajo dejavnost posredovanja dela na podlagi pogodbe o koncesiji v skladu s predpisi s področja zaposlovanja, če PREVZAMEJO plačilo tega prispevka".

PODJETJA IN ŠTUDENTSKI SERVISI, KI SO PODPISALI MEDSEBOJNA POOBLASTILA ALI VSEM NAROČJNIKOM, KI NE DOKAŽEJO, DA SAMI IZVAJAJO ZAVAROVANJE ZA PRIMER NESREČE PRI DELU IN POKLICNE BOLEZNI IZVAJAJO NAVODILA STROKOVNIH INSTITUCIJ V DOBRI VERI, DA IMAJO USTREZNO VELJAVO. NAMESTO USTVARJANJA ZMEDE V POSLOVANIH ODNOSIH NAJ ZAINTERESIRANI SPORNOST STROKOVNIH NAVODIL DOKAZUJEJO PO PREDVIDENIH PREDPISIH. Razna naročena in plačana pravna mnenja, ki se pojavljajo v Sloveniji so v funkciji tržnega nastopa velikih študentskih servisov. Ugotovitve v teh mnenjih ne zdržijo primerjave s strokovnimi mnenji pristojnih služb.

Postopek zavarovanja, ki ga izvaja naš študentski servis temelji na določilih Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in navodilih ter stališčih obeh v zakonu določenih strokovnih institucijah - Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Davčne uprave RS ter tudi na podlagi odločbe INŠPEKTORATA ZA DELO, Enote M. Sobota.

Inšpecijska odločba nam nalaga, da za vse študente, ki delajo na našem študentskem servisu zagotovimo poleg prispevka PIZ tudi zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Vsem našim naročnikom torej izpeljemo postopek prijave-odjave v zavarovanje, odvedemo-plačamo znesek prispevka na račun določen na obrazcu REK-2, zavezanca za plačilo (delodajalca) pa terjamo za znesek prispevka v postavki računa izdanega za opravljeno delo. Naročnikom, ki se z izjavo zavežejo ali z obrazcem M1/2B dokažejo, da sami izvajajo omenjeno zavarovanje pa postopka zavarovanja ne izvedemo, oziroma ob reklamaciji računa za opravljeno delo s priračunanim prispevkom ZZZS le tega spremenimo.

Do danes nismo prejeli nobenih sprememb navodil za izvajanje zavarovanja - niti s strani ZZZS niti s strani DURS.

PO NAŠEM MNENJU NI RAZLOGA ZA KAKRŠNOKOLI SPREMEMBO IZVAJANJE OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA UČENCEV IN ŠTUDENTOV ZA POŠKODBO PRI DELU IN POKLICNO BOLEZEN.

izvajanje zavarovanja JE SKLADNO Z NAVODILI za to pristojnih državnih organov in najbolj racionalen način, ki zagotavlja zavarovanje vseh študentov, ki delajo pri delodajalcih.

24. aprila 2002 je bil sprejet nov zakon o delovnih razmerjih. Zakon, ki začne veljati 1. januarja 2003 v 216. členu govori o delu dijakov in študentov:

216. člen (začasna in občasna dela dijakov in študentov)
(1) Dijaki, ki so že dopolnili 15 let starosti, in študentje lahko opravljajo začasno ali občasno delo tudi na podlagi napotnice pooblaščene organizacije, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja.
(2) Kot začasno ali občasno delo v skladu s prejšnjim odstavkom lahko dijak ali študent opravlja tudi delo na delovnem mestu pri posameznem delodajalcu, vendar najdalj 90 dni brez prekinitve v posameznem koledarskem letu.

RAZLAGA: Na 90 dni bo omejeno delo na sistematiziranih delovnih mestih (pri istem delodajalcu), vendar bo verjetno s prekinitvami možno delati na teh delovnih mestih celo leto.
Na nesistematiziranih delovnih mestih (pomožna delovna mesta) pa te omejitve zaenkrat ni. V primeru dela pri istem delodajalcu, vendar na različnih delovnih mestih, omejitve ravno tako verjetno ne bo. Natančnejše tolmačenje zakona bo predvidoma znano konec koledarskega leta 2002.

DELO, 11.12.2002

"Novi zakon ne omejuje študentskega dela"

Namen 216. člena novega zakona o delovnih razmerjih, ki določa, da lahko dijaki in študenti opravljajo delo na delovnem mestu pri posameznem delodajalcu največ 90 dni brez prekinitve v enem koledarskem letu, je bil sprva zaščititi zaposlovanje na sistematiziranih delovnih mestih je na včerajšnji tiskovni konferenci pojasnila Nataša Belopavlovič, državna sekretarka za delo. Toda taki določbi so se uprli predstavniki študentskihorganizacij, stranke mladihin obeh univerz – ministrstvo so namreč opozorili, da bi lahko takšno omejevanje bistveno vplivalo na socialni status študentov in marsikateremu celo onemogočilo študij. Zato je ministrstvo preprosto spremenilo interpretacijo člena. Po novi razlagi bodo lahko študentje še naprej neomejeno delali, a do 90 dni, potem pa zgolj za dan prenehali in že čez dva dni nadaljevali. Tako študentsko delo ne bo okrnjeno, temveč želi zakonodajalec le povečati nadzor nad njim, je razložil Vlado Dimovski, minister za delo. Kot je dodal, stalnihnapotnic ne bo več, pač pa bodo morali dijaki in študenti po prekinitvi delodajalcu prinesti novo napotnico. Člen, ki je sprva želel pospešiti zaposlovanje na delovnih mestih, ostaja torej popolnoma enak, le interpretacija je drugačna – zakonodajalec po novi razlagi namreč študentom celo predlaga, kako se izogniti omejitvi v 216. členu ZDR. S. B.

Četrtek, 12. december 2002, 15:00

Vlada o notranjepolitičnih temah

Ljubljana, 12. decembra (STA) - Vlada v odstopu je na današnji seji sprejela sklepe o dodelitvi izjemnih starostnih pokojnin osebam, ki imajo posebne zasluge na področju kulture. Poleg tega so se na seji seznanili z informacijo o uresničevanju projekta prenove študentskih bivalnih zmogljivosti v Sloveniji.

Vlada je že februarja naložila ministrstvu za šolstvo, znanost in šport (MŠZŠ), da v sodelovanju z nekaterimi drugimi ministrstvi (za delo, družino in socialne zadeve, za okolje in prostor, za finance) oceni realnost obsega projekta prenove študentskih bivalnih zmogljivosti, možne vire in možnost faznega pristopa ter predloži usklajen predlog za uresničitev projekta. Usklajevalni sestanek je bil marca. Ministrica za šolstvo v odstopu Lucija Čok, ki predseduje svetu vlade za študentska vprašanja, in državni sekretar v šolskem ministrstvu Herman Tomažič kot predsednik projektnega sveta za uresničitev projekta prenove študentskih bivalnih zmogljivosti sta se s predstavniki Študentske organizacije Slovenije dogovarjala o vključitvi dodatnih sredstev iz povečane koncesijske dajatve za obremenitev dela študentov in dijakov preko študentskih servisov in se z njimi uskladila, da se zaračunavanje začasnih in občasnih del poveča s sedanjih 10 odstotkov na 12 odstotkov. S tem povečanjem odstotka se doseže finančna vrednost sredstev do višine 1,1 milijarde tolarjev letno za čas trajanja projekta, sporoča ministrstvo za šolstvo, znanost in šport.

WWW.EON.SI